Zakrament svetega zakona oziroma cerkvena poroka je krščanski zakrament, pri katerem Bog podeljuje svojo milost ženinu in nevesti, ki sta se odločila za skupno življenje v zakonski zvezi.
Svojo odločitev morata ženin in nevesta sporočiti župniku fare, v kateri imata stalno bivališče. Ta bo sestavil predporočni zapisnik in ju oklical pri nedeljski maši. Prav tako jima bo izročil krstni in samski list – ta se izda v primeru, da se bosta poročila izven matične župnije. Lahko se opravi samo poročni obred ali pa tudi celotna maša (željo izrazita mladoporočenca). Duhovnik pri samem obredu ne velja za podeljevalca zakramenta, temveč je le uradna priča. Prava podeljevalca zakramenta sta ženin in nevesta, ki ta zakrament podelita drug drugemu. Mladoporočenca imata tudi priči, ki morata biti katoličana s prejetimi zakramenti.
Glavni del zakramenta je svečana obljuba, ki jo izrečeta ženin in nevesta z besedami:
Ženin: "Jaz X., sprejmem tebe, Y., za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja"
Nevesta: "Jaz Y., sprejmem tebe, X., za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja." (X. = ime ženina, Y. = ime neveste)

Cerkveno se lahko par poroči, tudi če eden od njiju ni krščen. V tem primeru mora ta pridobiti dokument, s katerim dokaže, da še ni poročen in pri škofu dobiti t.i. spregled.

Pred sklenitvijo zakona se morata mladoporočenca udeležiti priprave na zakon in prejeti zakrament svete pokore.

Sorodni članki:

Cerkveni oklici
 

Preberite si še:
  Priprava na zakon 2010